Zakaj nikogar ne zanima zdravstveni prezentizem?
Zdravstveni absentizem postaja vse večji izziv naših delodajalcev. Hkrati pa vse večja težnja po zmanjšanju bolniškega staleža. Pogosto zaznavam, da so ukrepi omejevanja bolniškega staleža pri delodajalcih kratkoročni in zgolj obliž na preveliko rano.
Če vam je uspelo zmanjšati delež bolniškega staleža v primerjavi s predhodnim obdobjem, to še ne pomeni, da uspešno obvladujete zdravstveni absentizem. Namreč vse več raziskav nakazuje, da s hitrimi in ne povsem korektnimi ukrepi obvladovanja bolniškega staleža, pogosto povečujemo tveganje zdravstvenega prezentizema v podjetju. To pomeni, da vzpodbujamo zaposlene, da prihajajo na delo bolani ali ne povsem okrevani po poškodbi.
Žal se večina delodajalcev ne zaveda dolgoročnih posledic prezentizma, ki v okviru začaranega kroga vodi nazaj v povečanje absentizma.
Kaj ugotavlja stroka?
Namreč sodelavci, ki kljub bolezni (za katere bi bili upravičeni do bolniškega staleža) prihajajo na delo, zbolevajo nato vse pogosteje, dalj časa potrebujejo za ozdravitev, pogosto jih taki način vodi tudi do izgorelosti.
Kaj pa ima podjetje od tega?
Bolan sodelavec je neproduktiven, nezbran, pogosto miselno odsoten, pogosteje dela napake. Ste se kdaj vprašali o izgubljenih koledarskih dneh zaradi prezentizma? Ste sploh poskušali zaznati ali je v vaši organizaciji prezentizem prisoten.
Zavedati se moramo, da je obvladovanje prezentizma eden izmed ključnih dolgoročnih pristopov obvladovanja bolniškega staleža. Želite preveriti pogostost pojava prezentizma v vaši organizacijo? Nadgradite vprašalnik v okviru promocije zdravja tudi s tematiko prezentizma.
