V prvem delu prispevka smo se dotaknili vprašanj, s katerimi se delodajalci soočijo, ko prejmejo odločbo ZPIZ-a, s katero je delavcu priznana III. kategorija invalidnosti in pravica do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami. Izpostavili smo, da je prvi korak vedno preverjanje, ali delodajalec razpolaga z drugim, za delavca ustreznim delovnim mestom.

V tem nadaljevanju se posvečamo vprašanju, kaj storiti v primeru, ko takšnega delovnega mesta ni mogoče zagotoviti. Zgolj dejstvo, da ustreznega delovnega mesta ni, še ne pomeni, da lahko delodajalec takoj poda odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pred tem je treba izvesti nekaj predhodnih korakov, ki jih zakon zahteva in ki so ključni za zakonitost in pravilnost postopka.

• Poudarki iz prispevka:
  • dejstvo, da za invalida ni drugega ustreznega delovnega mesta, še ne zadostuje za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
  • Pred odpovedjo mora delodajalec obvezno izvesti dva koraka: preveriti ali je delavec varovan kot delavec pred upokojitvijo in pridobiti mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
  • Postopek pred Komisijo velja le za delodajalce, ki zaposlujejo pet ali več delavcev.

Kaj storiti, če ustreznega delovnega mesta ni

Pri ugotavljanju, ali lahko delavcu po nastali invalidnosti ponudimo drugo, zanj ustrezno delovno mesto, je potrebno obstoječa delovna mesta presojati skozi zakonsko določene kriterije oziroma pogoje. Kateri so ti pogoji, si lahko preberete tukaj.

Če se po izvedeni presoji ugotovi, da za delavca invalida ni ustreznega delovnega mesta, mora delodajalec v naslednjem koraku preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za odpoved pogodbe o zaposlitvi, bodisi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti bodisi iz poslovnega razloga.

Pomembno: samo dejstvo, da za delavca invalida ustreznega delovnega mesta ni, ne zadostuje za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Preden lahko delodajalec pristopi k odpovedi, mora izvesti dva ključna predkoraka:

• preveriti, ali je delavec varovan kot delavec pred upokojitvijo (114. člen ZDR-1),
• pridobiti mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (velja za delodajalce, ki zaposlujejo pet ali več delavcev).

Preverjanje, ali je delavec varovan kot delavec pred upokojitvijo

Pred začetkom postopka odpovedi mora delodajalec najprej ugotoviti, ali je delavec varovan kot delavec pred upokojitvijo (114. člen ZDR-1). To velja v dveh primerih:

• če je delavec že dopolnil 58 let, ali
• če mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe.

Če delavec spada v to skupino, mu pogodbe o zaposlitvi brez njegovega pisnega soglasja ni mogoče odpovedati.

Podatek o starosti je delodajalcu dostopen, ne razpolaga pa s podatkom, kdaj bo delavec dejansko izpolnil pogoje za starostno upokojitev. Te informacije lahko delodajalec pridobi pri ZPIZ-u, in sicer z vložitvijo vloge za pridobitev podatkov na podlagi tretjega odstavka 114. člena ZDR-1.

IZJEME, ko je odpoved kljub varstvu mogoča

Če delavec izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo kot delavec pred upokojitvijo, v naslednjem koraku  preverimo ali je podana katera izmed izjem, ki jih določa 2. odstavek 114. člena ZDR-1 na podlagi katerih je odpoved brez pisnega soglasja vseeno možna. 

Če nobena izmed izjem ni podana, delavcu (kljub temu, da zanj ni ustreznega dela) pogodbe ni mogoče odpovedati brez njegovega pisnega soglasja.

Delavec NI varovan, kot delavec pred upokojitvijo (ali pa je podana izjema)

Če delavec ne izpolnjuje pogojev za dodatno varstvo po 114. členu (delavci pred upokojitvijo) ali če je podana katera izmed izjem, ki jih določa 2. odstavek tega člena, lahko nadaljujemo s pripravo na postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.

Postopek poteka v več korakih:

• Preverjanje odločbe ZPIZ: najprej je treba preveriti, kdaj je odločba ZPIZ-a postala dokončna in izvršljiva. Od tega dne naprej delavec dela ne sme več opravljati, ne na dosedanjem niti na drugem delovnem mestu.
• Napotitev na čakanje na delo doma: ker delavec dela ne sme opravljati, ga delodajalec napoti na čakanje na delo doma. V tem času mu pripada 100 % nadomestilo plače.
• Poizvedbe pri drugih delodajalcih: delodajalec je dolžan preveriti tudi pri drugih delodajalcih, ali imajo na voljo ustrezno delovno mesto za invalida. Če se tako delo ne najde, lahko nadaljuje s pripravami na odpoved.
• Pridobitev mnenja Komisije: pred odpovedjo mora delodajalec obvezno pridobiti mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pogodbo o zaposlitvi je mogoče odpovedati le, če obstajajo resni, utemeljeni in objektivni razlogi. Utemeljenost teh razlogov mora potrditi Komisija. Če delodajalec mnenja ne pridobi ali prejme negativno mnenje, pa kljub temu odpove pogodbo, je takšna odpoved nezakonita.
• Priprava dokumentacije za Komisijo: za presojo na Komisiji mora delodajalec pripraviti delovno dokumentacijo. Seznam delovne dokumentacije je dostopen na spletni strani Komisije.
• Dokumentacija se vloži na območno službo ZRSZ.
• Po pridobljenem pozitivnem mnenju Komisije se lahko pripravi in delavcu vroči odpoved pogodbe o zaposlitvi. 

Zaključek

Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu je eden zahtevnejših postopkov v praksi. Ne gre le za formalnost, ampak za proces, ki zahteva natančnost, dosledno spoštovanje zakonodaje in premišljen pristop.

Ana Strmšnik Ovčar, mag. prav.