Ko delodajalec prejme odločbo ZPIZ-a s katero se delavcu prizna III. kategorija invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami, se običajno postavi več vprašanj. Uvodnih in hkrati najpogostejših se dotaknemo v prvem delu tega prispevka.

Kje začeti?

Na začetku. 🙂

Šalo na stran. Po prejemu odločbe ZPIZ-a je potrebno vsebino najprej natančno preučiti in se seznaniti obveznostmi in z roki za ukrepanje. Če je delavcu priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami, je delodajalec primarno zavezan, da delavcu zagotovi opravljanje dela na drugem (za delavca ustreznem) delovnem mestu, če s takšnim delovnim mestom dejansko razpolaga.

Ta obveza delodajalca velja tudi, če se izrazi (v praksi žal pogosta) želja druge stranke po prenehanju delovnega razmerja s strani delodajalca. Za odpoved delovnega razmerja morajo vedno obstajati resni, utemeljeni razlogi in tudi tukaj ni nič drugače. Še več, postopek je tukaj nekoliko daljši in utemeljenost odpovednega razloga mora “potrditi” še posebna komisija, a o tem več v drugem delu prispevka.

V naslednjem koraku je zato izredno pomembno, da ugotovimo ali z ustreznim delovnim mestom delodajalec razpolaga ali ne. Možni nadaljni koraki bodo namreč odvisni ravno od odgovora na to vprašanje.

Že na tem mestu pa velja opozoriti, da so nekateri postopki (konkretno možnost odpovedi) odvisni tudi od starosti delavca oziroma podatka o tem, kdaj bo izpolnil pogoje za starostno upokojitev. V takšnih primerih nastopi t.i. dvojno varstvo pred odpovedjo, obvelja pa tisto, ki je močnejše. V tem primeru je močnejše varstvo na podlagi “statusa” delavca pred upokojitvijo. Tudi tukaj so sicer po zakonu predvidene določene izjeme, o čemer pa več v kakšnem drugem prispevku.

Kako torej ugotoviti ali delodajalec razpolaga z drugim ustreznim delovnim mestom?

Ustrezno delovno mesto

Pri ugotavljanju ali lahko delavcu po nastali invalidnosti ponudimo opravljanje drugega dela na zanj ustreznem delovnem mestu, obstoječa delovna mesta presojamo skozi (z zakonom) določene kriterije oziroma pogoje. Tako se šteje, da je delovno mesto za delavca invalida ustrezno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

• delo na drugem delovnem mestu ustreza delavčevi preostali delovni zmožnosti (skladno s priznanimi omejitvami, pripročljivo, da se dodatno preveri z obrazcem DD1),
• delovno mesto ustreza delavčevi strokovni izobrazbi (stopnji in smeri izobrazbe),
• delavec je za delo na drugem delovnem mestu ustrezno usposobljen (ima potrebna znanja in kompetence),
• novi delovni čas mora biti enak prejšnjemu, kot je bil dogovorjen v obstoječi pogodbi o zaposlitvi,
• kraj opravljanja dela – nova lokacija ne sme biti oddaljena več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevozom ali organiziranim prevozom delodajalca,
• vrsta pogodbe – če je delavec imel pogodbo za nedoločen čas, mora biti tudi nova pogodba sklenjena za nedoločen čas.

Če z delovnim mestom, ki izpolnjuje vse zapisane pogoje razpolagamo, za delavca pripravimo odpoved obstoječe pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Delavec ima na voljo 30 dni, da ponudbo sprejme ali zavrne. Če ponudbo za delo na ustreznem delovnem mestu zavrne, nima pravica do odpravnine, prav tako mu ne pripada pravica do nadomestila za brezposelnost na ZRSZ. Seveda mu v tem primeru delovno razmerje tudi preneha s potekom odpovednega roka.

Pomembni roki

Delavec lahko delo po obstoječi pogodbi o zaposlitvi opravlja do dokončnosti odločbe. Odločba postane dokončna, ko je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo, kar v tem primeru pomeni po izteku 15-dnevnega pritožbenega roka, ki začne teči naslednji dan po vročitvi odločbe. Če delodajalec ali delavec v predpisanem roku vložita pritožbo, se izvršitev in dokončnost odločbe zadrži do vročitve odločbe, ki jo bo izdal organ II. stopnje.

Ko odločba postane dokončna morajo biti delavčeve pravice realizirane.To pomeni, da mora biti delavec na dan dokončnosti in izvršljivosti že premeščen na drugo, zanj ustrezno delovno mesto. ZPIZ vas bo o dokončnosti odločbe pisno obvestil, vendar je priporočljivo, da se o tem predhodno pozanimate sami, saj lahko uradno obvestilo prispe z zamudo.

Če postopki premestitve na drugo delovno mesto niso zaključeni do dokončnosti odločbe, je delodajalec dolžan delavca do zaključka postopka napotiti na čakanje na delo doma, pri čemer mu pripada 100 % nadomestilo plače. Pomembno je poudariti, da delavec po dokončnosti odločbe ne sme več opravljati dela na svojem prejšnjem delovnem mestu.

In kaj se zgodi, če dela?

Posledice

Če delodajalec delavcu ne zagotovi pravic iz odločbe v predpisanih rokih in pod pogoji, ki so mu priznani, ima delavec pravico do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mu bo v tem primeru dolžan izplačati odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in odškodnino najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Posledice so torej v prvi vrsti finančne, sledi pa lahko (po vsej verjetnosti) še obisk kakšnega nadzornega organa.

Zaključek

Za delodajalce je torej ključno, da po prejemu odločbe postopajo pravilno in pravočasno, saj lahko zamuda ali nepravilno izveden postopek vodi do finančnih in drugih posledic.

Če ustreznega delovnega mesta ni pa je pred pričetkom postopka odpovedi priporočljivo najprej preveriti, ali je delavec morebiti varovan pred odpovedjo še na kakšni drugi podlagi (npr. delavci pred upokojitvijo).

Preden pa vam posivi ali izpade še zadnji las na glavi, pa lahko seveda za lažjo izvedbo in pomoč pokličete tudi nas. 🙂

Vabljeni tudi k branju drugega dela prispevka: Invalidnost III. kategorije in pravica do premestitve – kaj mora vedeti vsak delodajalec? (2. del).

Ana Strmšnik Ovčar, mag. prav.