Stroji tečejo in naročila čakajo. Proces ne more obstati.
In potem pride klic: »Danes me ne bo, na bolniški sem.«

Prvi dan še gre. Drugi tudi. Vsi razumejo. Zdravje je na prvem mestu.
Potem pa mine prvi teden. Drugi.
Tretji. Četrti.
30 dni tišine.

Delavca ni.
Nihče ne ve ali se bo vrnil jutri, čez teden, ali sploh še letos.

Nihče si ga niti ne upa poklicati.
»Saj ima pravico do odklopa,« pravijo.
In to je tudi prav – ta meja se mora spoštovati.
A delodajalec informacije kljub temu potrebuje.

Vodja vsak dan znova prestavlja ljudi.
Ne ve, ali naj planira jutrišnji razpored ali krizni scenarij.
Začasne menjave postanejo stalne.

Ljudje so izčrpani.
Napake se dogajajo.
Napetost raste.

Vodstvo, kadrovik ali računovodja pa se sprašujejo:
»Bo po 30 dneh sploh prišla odločba ZZZS? Je bil predlog za podaljšanje podan? Kdo mora to javiti delodajalcu?«

Odločbe ni. Delavca tudi ne.

In takrat se začne panika:
kaj je zdaj z njegovimi urami?
Je odsotnost še upravičena ali že neupravičena?
Kaj pa režim gibanja – kdo ga sploh pridobi in kdo ga preverja?
Kdaj je delodajalec sploh upravičen razmišljati o nadzoru?

Delavec misli, da je vse OK. Podjetje pa v popolni negotovosti.

To niso slabi odnosi.
To je slabo urejen proces.

👉 Zato smo pripravili praktičen vzorec pravilnika o bolniški odsotnosti, ki jasno določa postopek in dolžnosti delavcev glede javljanja in obveščanja delodajalca, roke, odgovornosti delavca in postopke tudi za primer, ko odločbe ni, delavca pa tudi ne.

Ne čakajte, da vas 30 dni tišine ujame nepripravljene.
Določite in sprejmite jasna postopkovna pravila že danes.

🎯 Black Friday akcija za naročila do 5. 12. 2025.

Za ponudbo pišite na info@ana-consulting.si.