Kaj prinaša nova sodna praksa?
Konec meseca decembra 2022, je Vrhovno sodišče RS izdalo eno izmed pomembnejših odločb, vezano na višino povračil stroškov v zvezi z delom.
Kakšne spremembe in obveznosti prinaša za delodajalce, si lahko preberete v nadaljevanju prispevka.
VSRS se je v zadevi z opr. št. VIII Ips 26/2022 z dne 29.11.2022 ukvarjalo z vprašanjem, v kolikšni višini in na kakšni podlagi je delodajalec dolžan izplačevati povračila stroškov v zvezi z delom, če za delodajalca ne velja nobena kolektivna pogodba.
V konkretnem primeru delodajalca ni zavezovala nobena kolektivna pogodba dejavnosti, niti ni bilo morebitne primerljive in zato uporabljive druge kolektivne pogodbe, ki bi jo lahko uporabili pri določitvi višine povračil stroškov v zvezi z delom.
Delodajalec je posledično obračunaval in izplačeval stroške glede na določila svojega internega akta. Delavec pa je v sodnem sporu zahteval, da se mu stroški izplačajo v višinah, ki jih določa Uredbea o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
Kdo je imel prav?
Sodišče je odločilo, da delodajalec ni imel pravne podlage, da je s pravilnikom določil nižje zneske povračila stroškov prevoza na službenih poteh in dnevnic, kot so določeni v Uredbi.
Argumentiralo je, da je določitev višine stroškov je prepuščena kolektivnemu dogovarjanju, zaradi česar delodajalec ne more z enostranskim aktom prosto določati nižjih zneskov povračil, kot jih določajo kolektivne pogodbe.
Po mnenju sodišča je pravilno izhodišče za določitev višine povračil stroškov:
- uporaba kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, ki velja za delodajalca;
- podzakonski akt, ki ga določa drugi odstavek 130. člena ZDR-1,
- primerljiva kolektivna pogodba, če ta obstaja oziroma če jo je po relevantnih kriterijih primerljivosti mogoče ugotoviti.
Če delodajalca na zavezuje KP dejavnosti, ni ustreznega podzakonskega akta in primerljive KP dejavnosti, je edini akt, na podlagi katerega je mogoče delavco določiti višino povračil stroškov v zvezi z delom Uredba.
Sodišče je tudi dodalo, da je Uredba kot podzakonski predpis, sicer iz davčnega področja, kljub vsemu omogoča določitev višine stroškov v zvezi z delom, do katerih je bila delavec upravičen.
Kakšna pa je vaša praksa pri določanju in obračunavanju višin stroškov v zvezi z delom? V primeru odprtih dilem Izkoristite brezplačni kadrovski posvet.
Ana Strmšnik Ovčar, mag. prav.