Povračila stroškov v zvezi z delom

Kaj prinaša nova sodna praksa?

Povračila stroškov v zvezi z delom – v kakšni višini in na kakšni podlagi?

Konec meseca decembra 2022, je Vrhovno sodišče RS izdalo eno izmed pomembnejših odločb, vezano na višino povračil stroškov v zvezi z delom.

Kakšne spremembe in obveznosti prinaša za delodajalce, si lahko preberete v nadaljevanju prispevka.

VSRS se je v zadevi z opr. št. VIII Ips 26/2022 z dne 29.11.2022 ukvarjalo z vprašanjem, v kolikšni višini in na kakšni podlagi je delodajalec dolžan izplačevati povračila stroškov v zvezi z delom, če za delodajalca ne velja nobena kolektivna pogodba.

V konkretnem primeru delodajalca ni zavezovala nobena kolektivna pogodba dejavnosti, niti ni bilo morebitne primerljive in zato uporabljive druge kolektivne pogodbe, ki bi jo lahko uporabili pri določitvi višine povračil stroškov v zvezi z delom. 

Delodajalec je posledično obračunaval in izplačeval stroške glede na določila svojega internega akta. Delavec pa je v sodnem sporu zahteval, da se mu stroški izplačajo v višinah, ki jih določa Uredbea o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. 

Kdo je imel prav?

Sodišče je odločilo, da delodajalec ni imel pravne podlage, da je s pravilnikom določil nižje zneske povračila stroškov prevoza na službenih poteh in dnevnic, kot so določeni v Uredbi. 

Argumentiralo je, da je določitev višine stroškov je prepuščena kolektivnemu dogovarjanju, zaradi česar delodajalec ne more z enostranskim aktom prosto določati nižjih zneskov povračil, kot jih določajo kolektivne pogodbe. 

Po mnenju sodišča je pravilno izhodišče za določitev višine povračil stroškov:

  • uporaba kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, ki velja za delodajalca;
  • podzakonski akt, ki ga določa drugi odstavek 130. člena ZDR-1, 
  • primerljiva kolektivna pogodba, če ta obstaja oziroma če jo je po relevantnih kriterijih primerljivosti mogoče ugotoviti.

Če delodajalca na zavezuje KP dejavnosti, ni ustreznega podzakonskega akta in primerljive KP dejavnosti, je edini akt, na podlagi katerega je mogoče delavco določiti višino povračil stroškov v zvezi z delom Uredba.

Sodišče je tudi dodalo, da je Uredba kot podzakonski predpis, sicer iz davčnega področja, kljub vsemu omogoča določitev višine stroškov v zvezi z delom, do katerih je bila delavec upravičen.

Kakšna pa je vaša praksa pri določanju in obračunavanju višin stroškov v zvezi z delom? V primeru odprtih dilem Izkoristite brezplačni kadrovski posvet. 

Ana Strmšnik Ovčar, mag. prav.


  • 30 dni tišine

    Stroji tečejo in naročila čakajo. Proces ne more obstati.In potem pride klic: »Danes me ne bo, na bolniški sem.« Prvi dan še gre. Drugi tudi. Vsi razumejo. Zdravje je na prvem mestu.Potem pa mine prvi teden. Drugi.Tretji. Četrti.30 dni tišine. Delavca ni.Nihče ne ve ali se bo vrnil jutri, čez teden, ali sploh še letos. Nihče…


  • Zimski regres – zakon velja od 20. 11. 2025 dalje

    V Uradnem listu RS je bil 19. 11. 2025 objavljen Zakon o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZIZR). Zakon velja od 20. 11. 2025 naprej.In kaj zakon določa glede izplačila zimskega regresa? Višina zimskega regresa Rok za izplačilo Izjeme za leto 2025 – možnost zamika izplačila Za leto…


  • Invalidnost III. kategorije in pravica do premestitve – kaj mora vedeti vsak delodajalec? (2. del)

    V prvem delu prispevka smo se dotaknili vprašanj, s katerimi se delodajalci soočijo, ko prejmejo odločbo ZPIZ-a, s katero je delavcu priznana III. kategorija invalidnosti in pravica do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami. Izpostavili smo, da je prvi korak vedno preverjanje, ali delodajalec razpolaga z drugim, za delavca ustreznim delovnim mestom. V…