Zakonski rok za izdajo obvestil o odmeri letnih dopustov se približuje (31.3.), je pa na voljo še dovolj časa, da preverite ali ste dopust odmerili pravilno in razrešite morebitne odprte dileme.

V prispevku predstavljamo nekaj ključnih informacij, ki se pri odmeri pogosto spregledajo.

Odmera osnove – odvisna od razporeditve delovnih dni v tednu

Dolžino letnega dopusta določimo tako, da najprej odmerimo minimalno trajanje štirih tednov (2. odstavek 159. člena ZDR-1), nato pa tako odmerjen letni dopust povečamo za dodatne dni letnega dopusta, če delavec izpolnjuje kriterije za pridobitev. Nekatere kriterije določa že zakon sam, bolj ugodno pa so praviloma urejeni v kolektivnih pogodbah, lahko pa tudi v internih aktih delodajalca ali v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi. 

Delodajalci pogosto prezrejo zakonsko določilo, da je odmera osnove odvisna od  razporeditve delovnih dni v posameznem tednu (prav tako 2. odstavek 159. člena ZDR-1). To pomeni, da je zgolj delavec, ki delo opravlja 5 dni v tednu, upravičen do osnove 20 dni. Če delavec dela manj dni v tednu, denimo 4, mu pripada osnova v trajanju 16 dni itd. Na tak način se izenačuje dolžina dejanske odsotnosti z dela za delavce, ki imajo določena različno dolge delovne tedne. 

Če delodajalca zavezuje kolektivna pogodba, je potrebno preveriti določila o odmeri osnove, ki jih določa slednja, vendar se pogosto kolektivne pogodbe glede določitve osnove sklicujejo na zakonska določila.

Nadalje izpostavljamo, da delež zaposlitve oz. zaposlitev za krajši delovni čas, na dolžino letnega dopusta ne vpliva, če ima delavec enako razporeditev delovnih dni v tednu, kot zaposleni s polnim delovnim časom. 

Kdaj so izpolnjeni pogoji za dodatne dneve po zakonu?

Pri odmeri dodatnih dni LD po zakonu, upoštevamo sledeče:

• starejši delavec (po zakonu gre za delavca, ki je starejši od 55 let), kriterij starosti upoštevamo pri odmeri, četudi delavec v času odmere še ni star 55 let, bo pa to starost izpolnil v koledarskem letu za katero se izdaja odmera.
• Dodatni dopust za otroka, starega do 15 let, se prizna tudi za leto, v katerem bo otrok dosegel starost 15 let.
• Kriterij invalidnosti – dodatni dnevi LD pripadajo tako delavcem, ki imajo status delovnega invalida po predpisih ZPIZ, kot tistim, ki nimajo statusa delovnega invalida, temveč so status invalida pridobili po predpisih s področja zaposlovanja in usposabljanja invalidov.
• delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke –  zakon veže pravico na upravičenost delavca do dodatka za nego otroka, ki je urejen v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih!
• Nočni delavci – kdo se šteje za nočnega delavca, definira ZDR-1 v 151. členu. 
• Delavci, mlajši od 18 let (194. člen) – dodatno 7 dni LD po zakonu.

Pri tem opozarjam, da so kriteriji lahko bolj ugodno ali drugače urejeni v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca. 

Druge dileme in izzivi?

Če vas zanimajo odgovori na vprašanja, kot so:

• Kako pravilno odmeriti sorazmerni del letnega dopusta?
• Kako postopati, če se delavec z odmero letnega dopusta ne strinja?
• Kako odmeriti letni dopust, če se delavec zaposli tekom meseca?
• Kaj se najpogosteje preverja v primeru nadzora?
• Kako odmeriti LD, če datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni znan?
• Kako preprečiti kopičenje letnega dopusta?
• Kakšne so zakonske obveze delodajalca glede izrabe letnega dopusta?
• Kdaj lahko delodajalec izrabo letnega dopusta odreče?
• Kaj je priporočljivo urediti v internem pravilniku o letnih dopustih?

Nas kontaktirajte ali pa izkoristite možnost prvega brezplačnega kadrovskega posveta!

Ana Strmšnik Ovčar, mag. prav.