Koga zakon zavezuje?

Februarja letos je pričel veljati Zakon o zaščiti prijaviteljev, po domače, Zakon o žvižgačih. Ključni namen zakona je zaščita javnega interesa in določitev načina in postopka za prijavo kršitev predpisov, za katere so posamezniki izvedeli v delovnem okolju, obravnavo prijav in zaščito prijaviteljev.

Tako bodo morali vsi delodajalci, ki zaposlujejo 50 ali več delavcev, tako v javnem kot v zasebnem sektorju imenovati zaupnika in vzpostaviti notranje prijavne poti. 

To morajo storiti tudi delodajalci z 10 in več zaposlenimi, če svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na področju zdravstva (Q86), zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode (E36), ravnanja z odplakami (E37), zbiranja in odvoza odpadkov ter ravnanja z njimi, pridobivanja sekundarnih surovin (E38), saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki (E39).

Ne glede na število zaposlenih morajo notranje poti za prijavo in imenovanje zaupnika vzpostaviti tudi ministrstva, upravne enote, vladne službe, javne agencije, samoupravne lokalne skupnosti,…

Akt o notranji prijavi                              

Delodajalci morajo tako sprejeti ustrezen notranji akt in v njen opredeliti:

• zaupnika, po potrebi pa tudi pomožno administrativno osebje oziroma informacijsko podprt način prejema in evidentiranja prijav in morebitnega zunanjega ponudnika storitve prejemanja prijav;
• elektronski naslov, telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav;
• postopek prejema notranje prijave in njene obravnave;
• ukrepe za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in
• drugih vsebin iz evidence prijav;
• obveščanje notranjih organizacijskih enot, odgovornih za odpravo kršitve, način seznanitve vodstva o obravnavi prijave;
• način informiranja zaposlenih in drugih oseb v delovnem okolju zavezanca o vsebinah iz 9/15. člena zakona.

Pomembna vloga Zaupnika

Zaupnik je lahko ena oseba, lahko pa jih je tudi več, lahko pa je določen tudi kot notranja organizacijska enota (na primer oddelek za skladnost poslovanja, oddelek za revizijo, kadrovska služba, …). Vedno pa je treba zagotoviti, da se s prijavo seznani čim manj oseb.

Zaupnik mora biti zanesljiva, neodvisna in vredna zaupanja oseba tako delodajalca kot tudi zaposlenih in drugih oseb, ki sodelujejo z delodajalcem. Zaupnik mora biti tudi strokovno in izkustveno primerna oseba.

Ključne naloge zaupnika bodo:

• prepoved razkritja identitete in zaupnost,
• evidentiranje prijave in obdelava osebnih podatkov,
• sprejem prijav, obravnava notranje prijave, poročilo o prijavi, obvestilo vodstvu, 
• podajanje pojasnil prijavitelju, podajanje pojasnil oziroma informacij o pravnih možnostih,
• nudenje pomoči v upravnih in sodnih postopkih, 
• oddaja letnega poročila.

Kateri rok vas zavezuje?

Rok za vzpostavitev notranjih poti za prijavo kršitev je za delodajalce v zasebnem sektorju, če zaposlujejo 250 ali več delavcev in v javnem sektorju do 22. maja 2023, za druge delodajalce v zasebnem sektorju pa do 17. decembra 2023.

Obvezni akt o postopkih interne prijave

Interni akt o postopkih interne prijave bo tako postal eden izmed obveznih aktov, ki jih bo moral imeti vsak delodajalec, ki zaposluje 50 oseb in več. V aktu bo moral podrobno urediti načine prijav in predvsem zaščite prijaviteljev, ob sprejemu pa mora upoštevati določila 10. člena ZDR-1.

Ne veste, kako se tega področja lotiti in urediti na način, da se izognete globi? 

Kontaktirajte nas, tukaj smo zato,  da vam pomagamo!

Sanja Miljuš Herman, univ. dipl. prav.