Ob nastopu teh izrednih razmer resnično upamo, da ste vsi dobro in na varnem. Svojo pomoč tokrat nudimo z zapisom institutov, ki se jih ob naravnih nesrečah lahko poslužite delodajalci ali delavci.

Delodajalcem in delavcem, ki so bili neposredno prizadeti v poplavah, nudimo možnost brezplačnega 20 minutnega posveta. Kontakt.

Če delavci doma odpravljajo posledice poplav

• Pravica do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin

Zaposleni imajo v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin (165. člen, t.i. izredni dopust), med drugim tudi v primeru hujše nesreče, ki prizadene delavca. Delavec lahko odsotnost izrabi neposredno ob nastopu primera. Pripada mu najmanj 1 dan (skupno v koledarskem letu do 7 dni), kolektivna pogodba, splošni akt delodajalca ali sklenjena pogodba o zaposlitvi pa lahko določijo tudi večje število dni odsotnosti. Za čas odsotnosti, zaposlenemu pripada nadomestilo plače, pri tem se upošteva 137. člen ZDR-1. 

Če delodajalca ne zavezuje kolektivna pogodba, nima sprejetega splošnega akta oz. pravica ni urejena v pogodbi o zaposlitvi, se delavec lahko s prošnjo za daljšo odsotnost poskuša dogovoriti z delodajalcem.

Če delavci ne morejo v službo (prekinjene prometne povezave, težave v zagonu proizvodnje)

• Višja sila

Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile (primer višje sile so tudi naravne nesreče, poplave, zemeljski plaz ipd.), je upravičen do odsotnosti in nadomestila plače (6. odstavek 137. člena ZDR-1). Nadomestilo znaša polovico plačila, do katerega bi bil upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. 

Če delodajalec ne more zagotavljati dela

• Čakanje na delo doma

Če delodajalec zaradi obstoječih okoliščin delavcu začasno ne more zagotavljati dela, ga lahko na podlagi 138. člena ZDR-1 napoti na čakanje na delo doma.

Delodajalec lahko delavca, ki mu iz poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela, v skladu s 138. členom ZDR-1 napoti na čakanje na delo doma in mu za ta čas plačuje nadomestilo plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena zakona, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• delodajalec delavcu ne more zagotavljati dela iz poslovnega razloga;
• prenehanje potrebe po delu delavca je začasno (najdlje 6 mesecev);
• napotitev na čakanje na delo doma je namenjeno ohranitvi delavčeve zaposlitve;
• delavcu se za ta čas zagotovi nadomestilo plače;
• odreditev je dana v pisni obliki. 

Da je odreditev čakanja na delo doma zakonita, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji hkrati.  

Delo preko polnega delovnega časa:

Dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče

V primeru naravne ali druge nesreče se lahko uvede dodatno delo na podlagi 145. člena ZDR-1. Gre za delo preko polnega delovnega časa, ki se od nadurnega dela razlikuje po tem, da:

• se nadurno delo nanaša na opravljanje istega dela, kot ga delavec opravlja znotraj polnega delovnega časa, dodatno delo pa lahko zajema tudi druga dela, ki so potrebna v zvezi z opravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče;
• dodatno delo ni časovno omejeno (kot nadure), zaposlenim pa je vseeno potrebno zagotoviti dnevni in tedenski počitek.

Dodatno delo se lahko naloži zaposlenim za polni ali krajši delovni čas, ne pa osebam, ki so varovane kategorije po ZDR-1 in imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas po posebnih predpisih – 67. člen ZDR-1 (invalidi, delavci, ki koristijo pravico do dela s KDČ zaradi starševstva, ipd.). 

Dodatno delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda. 

Opravljanje drugih delovnih nalog

V primeru naravne nesreče ali v drugih izjemnih okoliščinah (ko je ogroženo življenje/zdravje ljudi, ali premoženje delodajalca) se lahko delavcu začasno spremeni vrsta ali kraj opravljanja dela, in sicer brez njegovega soglasja – dokler trajajo takšne okoliščine (169. člen ZDR-1). 

Slednje pomeni, da se za čas odpravljanja posledic zaposlenim lahko naloži tudi drugo delo (odpravljanje posledic, čiščenje ipd.), ki sicer ni dogovorjeno v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi. Začasno se lahko spremeni tudi kraj opravljanja dela. Soglasje zaposlenega ni potrebno.

Odsotnost z dela – prostovoljni gasilci

Prostovoljni gasilci so za čas intervencije opravičeni do odsotnosti z dela, za čas odsotnosti jim pripada nadomestilo plače. Nadomestilo plače izplača delodajalec v breme občine (25. člen Zakona o gasilstvu).